Drugo življenje ali Second Life!

Zapisano pod: Internet — pilotgirl ob 20:38, 24.02.2008

Verjetno je vsakdo izmed vas že slišal za Second life. Second Life je v bistvu ogromen internetni svet. V njemu se počnejo stvari,katere se nekateri ljudje ne upajo doživeti in uresničiti v resničnem življenju. Moram priznati da je stvar izredno zanimiva. Meni osebno je zelo prirasla k srcu,saj si tam resnično oddahnem od resničnosti. V tej skupnosti se zbirajo ljudje s celega sveta. Nisem mogla verjeti koliko ljudi se zbira vsak dan na Second lifu. Staro in mlado,vseh ras in verstev. Tam ni pomembno kdo si in kaj si. Vsi smo si enaki….vsi smo LJUDJE!

Na Second Lifu sem spoznala že kar nekaj prijateljev. In moram priznati da so vsi zelo prijetni sogovorniki. Na moje veliko presenečenje celo vsi vejo kje je Slovenija,hehe.  Na splošno je Slovenija dobro prepoznavna na Second Lifu. Kako pa je s slovensko populacijo na Second lifu pa mi je bolj malo znano….več al manj sem jih vsega skupaj zasledila enih 20? Mislim da to še ni popularno pri nas….kar pa za druge države ne velja. V Ameriki je stvar zelo popularna.

No,seveda poleg tistih prijetnih ljudi se dobijo tudi taki,ki ti non-stop težijo in zahtevajo tvojo pozornost. Takih se je najbolje takoj otresti. Na Second Lifu si lahko tudi ustvarite svoje poslovno podjetje s katerim lahko zaslužite pravi denar……seveda je do tega težje priti kot si nekateri zamišljamo.

No hotela sem samo malo predstaviti kaj je tista stvar,s katero sem zadnje čase zelo zaposlena. ;) )

En lep pozdrav iz Second Lifa.

  • Share/Bookmark

Spet je tu čas veselja in dobrih želja.

Zapisano pod: miks — pilotgirl ob 22:24, 25.12.2007

Kako hitro teče leto mimo nas….trikrat zaspimo in že je konec leta…Staro leto se počasi poslavlja,prihaja novo leto.Polno novih presenečenj.Dobrih in slabih,slednjih upajmo da čim manj. V tem letu se mi je zgodilo veliko lepih in tudi nekoliko ne lepih stvari.Hvaležna sem da kljub toliko nesrečah kolikor jih je bilo v tem letu,nihče ni bil resno ali huje poškodovan,hvaležna sem da sem bila celo leto bolj ali manj zdrav,da imam v teh zimskih dneh streho nad glavo…marsikdo je namreč nima…na žalost. Hvaležna sem da imam ob sebi veliko meni ljubih ljudi,ki mi stojijo ob strani v dobrem in slabem. Moja božična želja pa je ta,da bi bilo na svetu čim manj trpljenja,čim manj bolečine in nič vojn.

Vsem pa želim zdravo in sreče polno novo leto 2008.

Poslušajte kako prijetno polnočni zvon zveni,
ko vam srečno novo leto zaželi.
Naj bo težkih bitk le malo, a izpolnitev
vaših sanj obilo.


Christmas Glitter Graphics

  • Share/Bookmark

Goodbye Slovenia…..

Zapisano pod: miks — pilotgirl ob 17:26, 22.10.2007

Ja naslov svojega članka sem nekako povzela po neki oddaji na pro7,kjer se marsikatera nemška družina odloči živeti na nekem  drugem  kontinentu  oziroma v drugi državi. Tudi sama sem počasi začela razmišljat v to smer,med gledanjem teh oddaj. Če pa po pravici povem,me neka daljna selitev ne mika ravno,saj sem kar navezana na to našo malo državico.

A od navezanosti se na žalost ne da živeti. Pred časom so se fantov stric in teta odselili v Canado.Pravijo da se imajo tam zelo lepo. Življenje je tam zelo drugačno od našega. Dobro je poskrbljeno za mlade družine,veliko je stanovanj,ki so cenovno primerna plačam.                                                                                                                                                                                                                      

Služb je malo morje,za vsakega se dobi kaj. No,ob njunem pripovedovanju me je obšla neka misel ki me še ni obšla do sedaj.Misel na to,da bi tudi sama živela tam.No,onadva živita v provinci Quebec. Vse v redu in prav,če nebi govorili tam samo francosko.No in to mi ne odgovarja da bi tam živela.  Radovedna kot sem,sem takoj odšla do prenosnika in se lotila iskanja informacij o Canadi. Našla sem kar veliko stvari.Največ moje pozornosti so seveda pritegnile slike o Canadi. Zelo je lepo tam.Veliko imajo jezer,narava je prečudovita.

No dodala bom malo slikic.:)

Dirt Road at Dusk Near Leduc, Alberta, Canada     bcp04842.jpg   acp04046.jpg  i_6-998033182-2007924175858.jpg

 Midva sva se odločila da greva za začetek v Toronto,v provinco Ontario. Tam se nama je zdelo zelo lepo.

Trgovski center v Torontu. Hm…pravijo da ga ne pregledaš v enem dnevu. Bomo videli;)   mmmm.jpg  kkkk.jpg

No,trenutno sem v fazi dogovarjanja za vse potrebne stvari,ki jih je potrebno urediti pred selitvijo.Tko da je samo še vprašanje časa kdaj odpotujeva.Vem pa,da to še ne bo prav kmalu.:)

  • Share/Bookmark

Kako zelo hitro čas beži…

Zapisano pod: miks — pilotgirl ob 21:12, 2.08.2007

Dvakrat se člove obrne in že je leto naokoli.Vsako leto je nekaj posebnega.Prinese dobre in slabe stvari in teh si želimo čim manj.:)

Na jutrišnji dan…3.8.,….23 let nazaj,sem pokukala na tale svet. Veliko stvari se je v 23 letih zgodilo.Dobrih in slabih. Hja….počasi ratujem stara…..hehehe.

No za rojstnodnevno darilce bom dobila od svojega dragega prenosni računalnik. Zelo sem si ga želela in ga bom tudi dobila.Sicer malo z zamikom,a ni važno. Važno je da ga dobim.

Glede avta,sva se odločila da Seat Leona ne bova kupila ker je cena preveč zasoljena. Lahko bi ga kupila,sam pol pa moram kar črtat par drugih stvari iz svojih načrtov….in teh ni malo :) .

Zato sva se raje odločila da bova kupila dosti cenejšo, novo Opel Astro. Avto je lepega,atraktivnega videza in kar je najbolj pomembno deluje zelo športno.

Ta mesec me še čakajo zaključni izpiti. Imam veliko težavo,ker ima profesorica še vedno mojo seminarsko,ki jo je popravla in jaz bi jo morala vrniti okrog 16 avgusta popravljeno. Na žalost mi seminarske na šoli ni pustila in sedaj čakam 16 avgust da jo grem lahko iskat. Zaključni se pa okrog 20 avgusta začnejo. Seminarsko je potrebno na novo napisat in se jo naučit….oh ne vem če mi bo uspelo. Če mi ne bo uspelo,me čaka zimski rok.

Konec leta se mi hvala bogu obeta tudi priložnost da dobim končno svoje stanovanje. Oh to si tako zelo želim in upam da bo vse ok.

No naj bo zaenkrat dovolj,moram se začet pripravljat na jutrišnje praznovanje mojega 23. roj.dneva.

Lp

myspace

myspace

  • Share/Bookmark

Biti Mama.

Zapisano pod: miks — pilotgirl ob 23:57, 17.07.2007

Že vse od mojega čiščenja je v glavi samo še ena misel in eno vprašanje. Kdaj bom tudi sama postala mama? Odgovor je ……neznan.

Sedim za računalnikom in razmišljam,koliko gorja moramo ženske v svojem življenju prenesti?

Nekateri se sploh ne zavedajo kako težko je postati starš,ne vejo kakšno razočaranje nas prevzame kadar vsak mesec pride menstruacija in ugotovimo da nam tudi ta mesec ni uspelo?

Nekaterim hvala bogu tega ne bo potrebno nikoli odkriti.

Včasih je svet,bog ali kdorkoli pač že je…zelo nepravičen. Nekatere ženske se še slečejo ne,pa so že noseče. Kako? Zakaj? Odgovor mi je neznan. 

Ženska si otroka ne želi,a zanosi s svojim partnerjem samo zato da bi on ostal z njo? A je to normalno? NE!!!

In seveda je takoj zanosila in tudi rodila zdravega sina. Nisem ji nevoščljiva,privoščim ji. Ji pa ne morem oprostiti da ima otroka samo za obvarovanje sebe. Otrok naj bo spočet iz ljubezni dveh ljudi,spočet iz veselja od obeh staršev. Želja naj bi bila obojestranska,a na žalost marsikdaj ni.

Na forumu Ringaraja sem že od samega začetka in moram priznati da če tam niso pogumne in vztrajne punce,jih nikjer ni!!! Če nebi z njimi sodelovala v najtežjem trenutku v svojem življenju,ne vem kaj bi bilo dan danes z menoj. Virtualne prijateljice……hvala vam za vso vašo vzpodbudo in razumevanje ki sem ga in ga še vedno potrebujem od vas.

Maya


MySpace Glitter Graphics


MySpace Glitter Graphics

  • Share/Bookmark

Pa je zamano še zadnji izpit!

Zapisano pod: miks — pilotgirl ob 22:03, 7.07.2007

Oh,hvala bogu je zamano še zadnji in najtežji (vsaj zame) izpit. Že cel mesec potekajo priprave na ta izpit in moram povedat da sem se ful učila. Od tega izpita je za naprej marsikaj odvisno,tko da srčno upam da mi ga bo uspelo narest. Rezultate pa itak šele v ponedeljek ali torek izvem. Uf…dolgo je še do tja.

Hja občutek je dober,kako bo pa v resnici bomo pa še videli:)

Počasi sem si začela tudi iskati službo za 8 ur in na pogodbo,nočem več delati preko študenta.

Če malo bolš razmislim se niti ne splača ker ne moreš nikjer nič doseči(kredit,…).

Konec leta oziroma začetek naslednjega,nameravava kupiti avto,a je potrebno še prej zbrati zelo lepo vsoto denarja za polog. Hja upam da bo avto vreden mojih odrekanj.

photo_fond_ecran_wallpaper_transport_voitures_seat_leon_004.jpg

  • Share/Bookmark

Minilo je leto od najbolj žalostnega dneva v mojem življenju!

Zapisano pod: miks — pilotgirl ob 00:31, 22.06.2007

Bil je lep januarski popoldan,ko sem nestrpno čakala če bo moja hudička prišla ali ne. Moj dragi me je vedno bolj bodril oziroma skoraj podil da greva do lekarne po test nosečnosti. Eh pa dajva..sem si mislila,saj tako ni nič. In sva odšla.Po 15 minutah sva že bila doma in sedela na kavču. Seveda sem dobila ukaz da naj grem naredit test,a ga sprva nisem hotela,nato sem pa le pristala na to.Odločila sem se da grem sama v kopalnico.Vsedem se na školjko,se polulam in čakam……ne mineta niti dve sekundi ko se razločno narišeta dve II. Bila sem v devetih nebesih. Vsedla sem se na školjko in jokala…….jokala od sreče in veselja. Kar nisem mogla verjeti. Iz valov veselja me zbudi dragi ki že nestrpno trka na vrata kopalnice. Vsa vesela mu pokažem test……najprej sploh ni mogel dojeti…. že naslednjo minuto sva se sredi hodnika objemala in jokala od sreče-najine sreče.

Najprej sva zvečer povedala njegovi mami,ki je že slutila na nosečnost,saj nisem hotel nič jesti. Bila je vesela. Naslednji dan je sledilo sporočilo moji mami,ki je bila totalno v šoku. Upam da je bila vesela,čeprav iz njenega glasu tega nisem  razbrala.

Ta dan sem se tudi naročila pri svoji ginekologinji na prvi pregled.

Minevali so dnevi,tedni.Midva pa v devetih nebesih.ko sem prišla v trgovino kjer prodajajo tudi otroške stvari si nisem mogla kaj,da ne bi kaj kupila za svojega otročička. Dobil/a je stekleničke,slinčke,zbrali smo voziček,…..

Prišel je dolgo pričakovani dan 28.2.2006…dan ki ga ne bom nikoli pozabila! Bil naj bi najlepši dan v mojem življenju,a se je spremenil v tragedijo.

Zjutraj sem bila naročena pri gin. na pregled. Sprejme me v ordinacijo in že sledi rutinski pregled pri katerem je zaznala nosečnost. Nato je sledil ultrazvočni pregled,na katerem bi mogla videti svoje dete in njegov/njen srček kako veselo bije. A tega na žalost nisem videla.

Nosečnost je bila potrjena,ploda ni bilo nikjer. V glavi mi je zvenela ena sama misle….ploda ni.

Mojega otročka ni več. Ostala je samo prazna gestacijska vrečka. ZAKAJ JAST? Bog ZAKAJ!?

Napisala mi je napotnico za sprejem v bolnišnico kjer mi bojo opravili abrazijo. Še vedno nisem dojela kaj mi govori. Abrazija…ni ploda…….bolnišnica…..želim si umreti!

Pot do doma je bila najdalša pot v mojem življenju. Kako povedati dragemu,da najinega otročka ni več? Kako naj mu ukradem njegovo veselje,kako je vsako noč poljubil moj trebuh za lahko noč.Kako naj to naredim? Želela sem da me v tistem trenutku povozi avtomobil. Vem da se sliši neumno,a je resnično.

Ker svoji ginekologinji nisem zaupala(nisem se hotela sprijazniti s kruto resnico),sem odšla še po drugo mnenje.Dnevi so tekli,upanja ni bilo,samo še želja ……..naj bo čim prej vsega konec. Rezultat je bil enak.

17.marec,2006….zjutraj ob 9 sem s teškimi nogami vstopila v porodnišnico,kjer so sledile formalnosti in končno tudi sprejem. Kot da ni bilo dovolj psihičnega trpljenja,me dajo v sobo,kjer so bile same nosečnice! Meni so solze lile po licu. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila mojemu dragemu fantu,brez katerega tega nebi zmogla.Ves čas je bil ob meni in me tolažil,čeprav vem da je komaj zadrževal solze.

Ob 12.30 mi reče sestra da naj grem po hodniku in nato levo. Počutila sem se kot da grem v klavnico. Noge so bile težke…nisem imela moči. Pridem do operaciske kjer so me že čakali nič kaj prijetni pogledi zdravnikov in medicinskih sester. Začutila sem neko tekočino ki so mi jo dali v žilo….nato je postalo vse temno……

Ob pol dveh sem se zbudila v svoji sobi in se vsa srečna nasmehnila……KONEC je! Gromozanski kamen se mi je odvalil s srca in duše.Bilo mi je vseeno za cel svet. Prišel je moj dragi.Težko sem ga pričakovala.Jokala sva in jokala. Ob pol petih popoldne je prišla sestra in mi izročila odpustnico. Odšla sem do wcja…se preoblekla in kar se da hitro odšla iz bolnišnice. Ne prenesem je! Pot do doma je minila v tišini in z mislimi pri najinemu angelčku.


Glitterfy.com *Glitter Graphics*

Dragi angelček….vedi da te ne bova NIKOLI pozabila.Čeprav te nikoli ne bova pestovala,gledala tvojega nasmeška in tojih prvih korakov……VEDI da te bova vedno imela zelo zelo rada.

Mama in Tata
 

  • Share/Bookmark

21.6.2007

Zapisano pod: miks — pilotgirl ob 23:20, 21.06.2007

Ja kaj pa je tako posebnega na ta dan,bi se marsikdo izmed vas morda vprašal? Če dobro pomislim-nič.

Noč  je bila obupna,saj nisem od vročine in sopare zatisnila očesa. Mogoče sem vsega skupaj spala 4 ure.

Ob sedmih vstanem,prižgem PC-kot ponavadi čakam sto let da Nod32 opravi svojo dnevno rutino,nato se lahko moje brskanje začne. Prvo prižgem Msn da pogledam če bi bil po možnosti kdo gor-nikogar,se mi je kr zdelo. Preverim še napis od prijateljice ki bo v kratkem rodila-ni sprememb. dobro.Pot nadaljujem na svojem priljubljenem forumu,kjer prečekiram vsa nova sporočila,ni posebnosti. zelo hitro se mi je začela približevati ura,ko bi morala odditi na inštrukcije iz matematike,a se je inštruktorica zadnji hip premislila. Hja…ne bom rekla da mi ni pasalo.:)

Popoldne je bilo za znoret.Vročina,vročina,vročina…..blede se mi že od te vročine:)

Še dobro da obstaja klima. Ko nastopi pozna popoldanska ura,se mi prične spati,saj vem kaj me čaka-služba. Še niti se ni začel delavni čas ,pa že razmišljam kdaj ga bo konec! LOL…:)

Služba je minila kot bi mignil in že sem hitela domov,saj so se iza hribov že približevali ogromni črni oblaki,jast pa brez dežnika. No uspelo mi je prit domov še preden se ga je vlilo. Še sreča.:)

Ja sam to bom rekla….hvala Bogu da je padel dež….čist se je ohladilo.O soparnosti in vročini ni ne duha ne sluha. Zvečer spet sedem za računalnik in pot me je zanesla tudi na siolove strani kjer sem že en lep čas ogledovala Blogos,a se mi ni ljubilo ubadat še s tem. No in ko sem vse malo premislila,je nastala moja prva objava.

Hja upam da ni bila preveč dolgočasna!


Myspace Glitters
Myspace Glitters

  • Share/Bookmark

Zdravo svet!

Zapisano pod: miks — pilotgirl ob 22:36, 21.06.2007


MySpace Glitter Graphics

  • Share/Bookmark

 

Blog Odpri oči – evo ti narave, odpri srce – evo ti življenja. | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |